- Prijava ali Registracija za objavo komentarjev
Medvrstniško ocenjevanje je izrazito razvojna vrsta ocenjevanja, ki temelji na vnaprej določenih kriterijih, ki razvija tudi realistične sposobnosti ocenjevanja učencev. Pomembno je, da učence seznanite s to metodo, preden jo začnejo uporabljati.
Primeri orodij za medsebojno ocenjevanje vključujejo učni dnevnik, portfelj, refleksivni delovni zvezek, v katerega lahko učenci zapišejo, kaj so se naučili, kaj jim je bilo težko, itd. Seveda naj bodo tudi v digitalni obliki.
Najpogostejša oblika je obogatitev tradicionalnih ocenjevalnih sutuacij (testi, eseji) z medsebojnim ocenjevanjem. Medvrstniškemu ocenjevanju lahko sledi tudi učiteljevo formalno ocenjevanje, vendar mora pri tem uporabiti merila in glavna spoznanja, ki izhajajo iz vrstniškega ocenjevanja.
- Učenci se postopoma naučijo realno ocenjevati sebe in svoje vrstnike in to vključiti v svoj učni proces kot uporabno orodje za svoj razvoj.
- Učenci se lahko učijo drug od drugega, morda celo razmišljajo o povratnih informacijah vrstnikov in jih jemljejo bolj resno.
- Študentje razumejo, da pričakovanja uspešnosti in objektivni kriteriji ocenjevanja niso vezani na učitelja, zato lahko kasneje postanejo bolj izkušeni pri samoocenjevanju na delovnem mestu in imajo boljši odnos do zunanjega ocenjevanja.
- Zagotoviti moramo dobro opredeljena merila za ocenjevanje, s katerimi lahko učenci drug drugemu dajejo povratne informacije.
- Jasno mora biti, kako poteka ocenjevanje (točke, ocene, pisno ocenjevanje) in kako se to upošteva v posameznih ocenah.
- Ocenjevanje učiteljev se ne bi smelo zelo razlikovati od meril in spoznanj vrstniškega ocenjevanja. Če se razlikujejo, je potrebno to učencem razložiti na natančen in jasen način.