"From Sources to a Star"

Iskanje novih priložnosti za preoblikovanje, nadgradnjo itd. izdelkov, katerih življenjski cikel se izteka; te priložnosti je razmeroma enostavno uresničiti in tržiti, saj izhajajo iz obstoječih virov. Metoda je sestavljena iz naslednjih faz: 

• Preoblikovanje (preoblikovanje z odstranitvijo in zamenjavo zahtevane ali bistvene funkcije ali nadgradnja/modernizacija obstoječe funkcije)
• Pomnoževanje (izbrani del se pomnoži zaradi boljše učinkovitosti)
• Ločevanje (nekateri bistveni deli se razdelijo ali razdelijo, da se ustvari nova sestava izdelka)
• Integracija (funkcionalnim elementom izdelka se dodelijo nove naloge, sicer se združijo ali integrirajo)
• Povezovanje (ustvarjanje novih povezav med elementi, ki prej niso bili povezani, ali preoblikovanje obstoječih povezav).

Shema, opisana na sliki: Inoviranje izdelka iz obstoječih virov se lahko uporabi pri izvajanju posameznih faz metodologije. Ni treba upoštevati zapisanega vrstnega reda faz. Vsaka faza sheme se lahko izvaja neodvisno od drugih, prav tako pa glede na obravnavani izdelek ni treba izvesti vseh faz. Vendar pa se je pri iskanju priložnosti treba osredotočiti na obstoječe razmere in razpoložljive vire. V bistvu moramo na podlagi analize izdelka odkriti - kateri njegovi elementi in/ali funkcije ovirajo nadaljevanje njegovega življenjskega (tržnega) cikla. Tako lahko ugotovljene problematične ali zastarele elemente izdelka na novo oblikujemo ali obnovimo in posodobimo ter tako podaljšamo njegov življenjski cikel. Ključna značilnost te metode je, da pri inovacijah izhajamo le iz obstoječega stanja in že razpoložljivih virov. Metoda hitrega in umazanega inoviranja (QaDIM), pri kateri se izvaja podobno načelo inoviranja, ni omejena z viri, saj inoviramo na podlagi potenciala obstoječega izdelka.

Primer: To je predvsem posledica cenejšega, vendar manj kakovostnega uvoza z vzhodnih trgov. Zaradi obstoječe visoke kakovosti proizvodnje in sorazmerno visokih stroškov materiala cene izdelka ni bilo mogoče bistveno znižati, zato je bilo odločeno, da se poiščejo možnosti za ohranitev tržnega položaja z izboljšavami obstoječe proizvodnje. Njihove ciljne stranke so bili mladi, aktivni starši, zato je podjetje razmišljalo predvsem v smeri zadovoljevanja njihovih posebnih potreb in življenjskega sloga. Zbrali so fokusno skupino, ki so jo sestavljali oblikovalci poganjalčkov, mladi starši, tržniki ali trgovci na drobno.

Podjetje je iskalo priložnosti le ob upoštevanju obstoječih elementov izdelka in razpoložljivih virov, tj. ni želelo razviti novega izdelka. Poleg zdaj dodane možnosti preproste preobrazbe iz poganjalca v kolo za ravnotežje so možnosti za podaljšanje življenjske dobe izdelka našli v možnosti zlaganja za lažje prenašanje, ko se otrok utruja; dodajanju koles za večjo stabilnost; individualni konfiguraciji glede na okoliščine otroka in posebnosti terena ter dodajanju zaščite pred umazanijo. Odločitev podjetja, da bo proizvajalo kombinacijo skuterja in kolesa za ravnotežje, se je izkazala za pravilno, saj je bila na trgu najuspešnejša.