- Prijava ali Registracija za objavo komentarjev
Metoda projekta je metoda, ki temelji na skupnih dejavnostih učiteljev in učencev ter organizira učni proces kot niz projektov. Učenci delajo v majhnih skupinah.
Projekti so zahtevni problemi in naloge, ki od učencev večinoma zahtevajo reševanje problemov praktične narave. Povezani so lahko z enim ali več predmeti in se običajno izvajajo z medpredmetno in medpoklicno celostno rešitvijo.
Interdisciplinarne in multidisciplinarne teme je treba obdelati - to zahteva kompleksno razmišljanje. Tudi pri poklicnem izobraževanju se lahko začnejo izvajati projekti, pri katerih sodelujejo dijaki različnih poklicev in se ukvarjajo s skupno temo. Končni rezultat projekta je eden ali več kompleksnih izdelkov. Dijaki imajo visoko stopnjo svobode in neodvisnosti, saj jim je na voljo več metod, med katerimi izberejo najprimernejše orodje/metodo za izvedbo.
Motivacijski dejavniki projektnega poučevanja so lahko:
TEMA, saj učenci sami izberejo temo, zato bodo delali na temi, ki jih zanima in je tudi sama po sebi motivacijska;
SKUPINA: naloge in odgovornosti so znotraj skupine razdeljene tudi med njene člane. Če učenci najdejo ustrezno nalogo zase, bodo motivirani;
IZDELEK: učenci ne delajo za oceno, temveč ustvarijo izdelek ali dogodek;
REŠEVANJE NALOGA, DEJAVNOST: gre za bolj priložnostno kot tradicionalno dejavnost v razredu, ki jo načrtujejo sami in vključuje njihovo lastno aktivnost;
PRIZNANJE, OCENJEVANJE: med celotnim potekom projekta je pomembna potrditev, tudi v primeru izpolnjevanja podciljev. (To je lahko ustna ali pisna pohvala ali celo ocena, morda tudi neko drugačno "darilo", na primer izlet). Učenci sami sodelujejo pri ocenjevanju (samoocenjevanje, medsebojno ocenjevanje).
Projekt omogoča visoko stopnjo samostojnosti učencev, omogoča povezovanje znanja, spoznavanje sveta zunaj šole, vzpostavljanje odnosov in pridobivanje veščin, potrebnih za demokratično javno življenje.
Vendar se pri njegovem izvajanju pojavljajo tudi težave: zahteva razbitje učnega načrta, otežuje razvoj teoretičnega sistema znanja, težko ga je umestiti v običajne organizacijske oblike in okvire, predpostavlja novo vrsto odnosov med učitelji in učenci.
Koristni koraki:
- Izbira ciljev in tematik, možganska nevihta
- Faza načrtovanja: identifikacija/izbira odgovornih oseb, opredelitev oblik dela; razvoj metod/meril vrednotenja
- Realizacija - pri skupinskem delu, z mentorstvom učitelja
- Zaključek projekta, vrednotenje - predstavitev izdelka v okviru strokovnega dogodka, nato kompleksno vrednotenje