- Prijava ali Registracija za objavo komentarjev
 
Pri uporabi metode upoštevajte naslednji postopek:
- za vsak možen vzrok težave narišite "ribo" in osti
 - poudarite vse osti, ki se pojavijo več kot enkrat - lahko so pomembne
 - skupinsko razmislite o vsaki osti
 - obkrožite vse, kar se zdi "ključni" vzrok
 - skupina izbere pet najboljših vzrokov in jih razvrsti
 - skupina nadalje preuči te vzroke in uporabi tehnike reševanja problemov, da odpravi njihovo pojavljanje
 
- možni vzroki so predstavljeni na različnih ravneh podrobnosti v povezanih vejah, pri čemer se raven podrobnosti povečuje, ko se veja širi navzven
 - zunanja veja je vzrok notranje veje, na katero je priključena
 - najbolj oddaljene veje običajno označujejo temeljne vzroke problema
 
- Zelo vizualno orodje za možgansko nevihto, ki lahko sproži nadaljnje primere temeljnih vzrokov
 - Hitro ugotovite ali se glavni vzrok nahaja večkrat v istem ali različnem vzročnem drevesu
 - Omogoča hkrati vpogled v vse vzroke
 - Dobra vizualizacija za predstavitev vprašanja zainteresiranim stranem
 
Ta metoda omogoča poglobljeno predstavitev problema, odvračanje od delnih ali prenagljenih rešitev in prikaz relativne pomembnosti različnih delov problema.
- Slabo opredeljena izjava o problemu (predhodna analiza problema: ali problem resnično obstaja - ali je le zaznan -, kje problem obstaja, kdaj obstaja in kako razširjen je).
 - Pomanjkanje potrjevanja osnovnega vzroka (vsak ugotovljen temeljni vzrok mora imeti načrt validacije, da ugotovi, ali je ta hipoteza resnična ali napačna).
 - Ne vztrajanje pri temeljnih vzrokih.
 - Izbira pomanjkanja usposabljanja, podpore ali denarja kot temeljnih vzrokov (to so rešitve - vzroki za težavo so drugje).
 - Težave imajo en sam temeljni vzrok (prizadevanja za izboljšanje je treba prednostno razvrstiti glede na prispevek vsakega temeljnega vzroka k težavi).
 
Metoda se običajno izvaja v dveh fazah: prva faza je ugotavljanje vseh možnih vzrokov, druga faza pa ugotavljanje temeljnih vzrokov težave. Glede na zapletenost problema lahko traja uro ali dve, lahko pa poteka v dveh zaporednih dneh.
Metoda se običajno izvaja v skupini. Pomembno je, da so člani skupine seznanjeni s problematiko in tudi z okoljem ali situacijo, v kateri se problem pojavlja. Priporočljivo je, da vsaj nekateri udeleženci prihajajo iz različnih profilov. Viri ne navajajo posebnega števila, vendar je priporočljivo, da je število udeležencev od 6 do 8, v primeru dobro delujočih skupin pa je mogoče predvideti tudi več kot 10 oseb. Pomembno je zagotoviti raznolikost pogledov in hkrati poskrbeti, da je delovna obremenitev obvladljiva. Z dobrim poznavanjem problematike lahko metodo izvede tudi posameznik, ki dela samostojno.
Na splošno je za učence ta metoda zanimiva in privlačna.