- Prijava ali Registracija za objavo komentarjev
O formativnem ocenjevanju lahko govorimo kot o formativnem, koristnem ali razvojnem ocenjevanju.
Namen formativnega vrednotenja je oceniti dosežene rezultate in obstoječe pomanjkljivosti na poti, potrditi rezultate in odpraviti morebitne napake. Formativno ime se nanaša na oblikovanje procesa poučevanja in učenja. Cilj formativnega/razvojnega ocenjevanja je pomagati učencu pri učinkovitejšem učenju, ne ocenjevati (zlasti ne obsojati) dosedanjega dela, temveč opozoriti na priložnosti, ki omogočajo učinkovitejši učni proces.
Razvojno ocenjevanje je pravzaprav metoda poučevanja in učenja. Njena neločljivost je v tem, da se ne izvaja v eni točki procesa, temveč spremlja celoten proces. Razvojno ocenjevanje služi ugotavljanju učenčevih razvojnih in učnih potreb ter ustreznemu prilagajanju poučevanja. V skladu s tem je ena od velikih prednosti razvojnega ocenjevanja ta, da pomaga in oblikuje sam učni proces.
Razvojno ocenjevanje je pogosto, interaktivno ocenjevanje razvoja in znanja učencev z namenom opredelitve učnih ciljev in učnih izidov ter prilagoditve procesa poučevanja in učenja tem ciljem. Razvojno ocenjevanje se osredotoča na učni proces in razvoj posameznika, zato se v literaturi pogosto pojavlja kot podporno ocenjevanje. Številne raziskave kažejo, da se mora učitelj za učinkovito izboljšanje individualne uspešnosti učencev osredotočiti na štiri področja: postavljanje vprašanj, povratne informacije, cilje, ki jih deli z učenci, medsebojno ocenjevanje in samoocenjevanje.
Razvojno vrednotenje poleg doseženih rezultatov pomeni tudi raziskovanje učnih težav in s tem temelj razvoja. Učitelju omogoča, da spremeni vzgojno-izobraževalne cilje, vsebino poučevanja in učenja ter pedagoški, učni proces, če meni, da je to potrebno.
Na primer, končna ocena dobro pripravljenega, preprostejšega in dobro pripravljenega dela učnega načrta lahko prinese dobre rezultate tudi pri učencih z nizkimi dosežki in premalo motiviranimi učenci. Ta pozitivna energija se lahko nato ob pametni podpori učitelja prenese na zahtevnejšo in dolgotrajnejšo fazo učenja. Boljše ocene, ki so posledica razvojnega ocenjevanja, lahko učencem pomagajo, da se v razredu rešijo statusa šibkih ali povprečnih učencev ter na novo opredelijo svoj odnos do predmeta in učitelja.
- Prednost razvojnega ocenjevanja je, da se prožno povezuje s strategijami poučevanja in učenja. Dobro deluje, če so orodja in postopki ocenjevanja ter tehnike poučevanja in učenja prožni, se lahko spreminjajo, se prilagajajo spremembam učnih potreb, zato se med učencem in učiteljem ustvari bolj interaktivna povezava.
- Ne služi le za reproduktivno reprodukcijo znanja, temveč je tudi priložnost za razvoj kompetenc, ki jih je treba razviti. "Namesto učiteljevih ciljev bi morali načrtovanje usmerjati učenčevi rezultati - to od izobraževalca zahteva, da postavi zahteve glede uspešnosti na začetku in ne na koncu procesa poučevanja in učenja." (Lénárd, Rapos, 2009)
- Bistvo ocenjevanja je pravzaprav sam razvoj, saj vpliva tudi na učenčev samorazvoj, samopodobo, samoocenjevanje ter razvoj in podporo metakognicije.
Pedagogi se strinjajo s konceptom razvojnega ocenjevanja, vendar mnogi med njimi ne verjamejo, da je ideje mogoče uresničiti v vsakdanji praksi, saj je ovir preveč. Zlasti srednješolski učitelji odgovarjajo, da razvojnega ocenjevanja ni enostavno uporabiti v velikih razredih. Tempa obdelave snovi ni mogoče upočasniti, zahteve učnega načrta je treba izpolniti v enem razredu. Med ugovori so tudi težave pri uporabi razvojnega ocenjevanja pri učencih, ki jih je težje obvladati.
Najpogostejša pedagoška napaka je, da premalo izkoristimo motivacijski potencial razvojnega ocenjevanja. Brez tega pa ocenjevanje spet zapade v vsakodnevno rutino "pridobivanja ocene" in ne izpolni svojega namena.
Digitalna orodja za formativno ocenjevanje: https://www.edutopia.org/article/7-smart-fast-ways-do-formative-assessment